Zapri
Foto: Avtor: Sl-Ziga; Vir: Wikipedija
Foto: Avtor: Sl-Ziga; Vir: Wikipedija
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
SREBOTNJAK, Alojz
,
Rojen:
27. junij 1931,
Postojna
Umrl:
1. december 2010,
Ljubljana
Kraj delovanja:
Rodil se je v Postojni, kjer je končal osnovno šolo in tudi maturiral. Leta 1958 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal študij kompozicije v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca. Kasneje se je izpopolnjeval v Rimu (Boris Porrena, 1958-59), v Parizu, Londonu (Peter Racin Fricker, 1960-61) in v Sieni na ustanovi Accademia Musicale Chigiana (Vito Frazzi in Francesco Lavagnino) ter Parizu. Od leta 1964 je predaval glasbenotehnične predmete na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Med leti 1970 in 2001 je predaval kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1981 kot redni profesor. Dobil je naziv zaslužnega profesorja.
Njegova glasba pogosto temelji na ekspresionističnem čustvovanju in se pogosto naslanja na slov. in mak. ljudsko motiviko. Na začetku ustvarjanja je zanj značilno tradicionalno, pretežno vokalno ustvarjanje, pozneje je komponiral v dvanajsttonski in serialni tehniki, pozneje tudi v aleatoriki. Njegov opus je izjemno bogat, saj sega od orkestralne glasbe, preko zborovske, scenske, komorne in solistične, vokalno-instrumentalne, instrumentalne, do filmske glasbe in priredb. Težišče njegovega ustvarjanja pa je v vokalni, komorni in orkestralni glasbi.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med najpomembnejše sodi Zlata arena v Pulju (1964, 1974), nagrada Prešernovega sklada (1965), Prešernova nagrada za življenjsko delo(1999), Kozinova nagrada (2000) pa tudi Župančičeva nagrada za življenjsko delo (2005).
Njegova žena je bila pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, njun sin pa Martin Srebotnjak, slovenski režiser.
Izbor del:
ORKESTRALNa GLASBA:
Glasba za godala, 1955, 1982
Sinfonietta in due tempi, 1958
Antifona, 1964
Kraška suita, 1964
Koncert za harfo in orkester, 1971
Koncert za violino in orkester, 1971
KOMORNA IN SOLISTIČNA GLASBA:
Šest skladb, za fagot in klavir, 1963
Dnevnik, za klavirski trio, 1972
Variacije na temo Marija Kogoja, za klavir, 1984
Variacije na temo Slavka Osterca, za klavir, 1990
Variacije na temo Lucijana M. Škerjanca, za klavir, 1996
SCENSKA GLASBA:
Trobenta in vrag, balet v enem dejanju, 1980
VOKALNO-INSTRUMENTALNA GLASBA:
Mati, za glas in godala, 1955
Requiem za talca, za mešani zbor, harfo, timpane in tam-tam, 1963
Micro songs, za glas in komorni ansambel, 1964
Naivni Orfej, za mešani zbor in komorni ansambel, 1973
VOKALNA IN ZBOROVSKA GLASBA:
Ne, jaz nočem še umreti, 1951
Zborovske pesmi na tekste Srečka Kosovela I-II, 1989, 1990
Soneti, za glas in klavir, 1991
Portret pesnika, za glas in klavir, 1993
FILMSKA GLASBA:
Balada o trobenti in oblaku, 1961
Tistega lepega dne, 1962
Ne joči, Peter, 1964
Praznovanje pomladi, 1978
Literatura
Križnar, F. Sto slovenskih skladateljev: sodobni glasbeni ustvarjalci. Ljubljana: Prešernova družba, 1997, str. 192-193.
Osebnosti: Veliki slovenski leksikon: od M do Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1060.
Primorski slovenski biografski leksikon, 14. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1988, str. 431.
|