Zapri
Foto: fotografijo hrani Ivanka Mestnik
Foto: fotografijo hrani Ivanka Mestnik
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
JUG, Anton
Rojen:
7. april 1878,
Solkan
Umrl:
11. januar 1943,
Plešivica nad Šmihelom pri Žužemberku
Kraj delovanja:
Anton Jug je bil med 1. svetovno vojno vojak na soški fronti. Po vojni se ni hotel vrniti domov, pod Italijane, zato je odšel v begunsko taborišče v Strnišče pri Ptuju. Tu je srečal Ano Durjava, hči goriškega sodnika in matere plemiškega rodu. Poročila sta se leta 1920 v cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju. V zakonu se jima je naslednje leto rodil sin Igor, ki je po nekaj mesecih umrl, leta 1922 hči Mira, 1923. pa še Dragica. Po ukinitvi taborišča se družina ni mogla vrniti domov, na Goriško, ostali so brez vsega. Zatekli so se v Dolenjo Staro vas pri Šentjerneju, kjer je pribežališče našla Antonova sestra Ana. Anton je imel sicer obljubljeno prosto delovno mesto v Zagrebu, a so mu, še preden je prišel do njega, sporočili, da ni več prosto. Revščina in številni problemi so zakonca ločili in Anton je od takrat naprej živel ločeno od družine.
Kot slikar samouk je med obema vojnama deloval najprej v Suhi krajini, nato po ostalih predelih Dolenjske – narisal je veliko podob za kapelice in cerkve, poslikal je marsikateri kmečki dom ali gostišče. Pri delu je bil zelo natančen – najprej je po lastni zamisli narisal z bukovim ogljem, nato je barval. Rad je bral in lepo je pripovedoval, znal je več jezikov. Živel je kot berač in vandrovec in tako je tudi umrl – v revščini in ločen od svoje družine.
Arhiv o njegovih umetniških delih vodi Dušan Stepec, etnolog in kulturni antropolog umetnostne zgodovine, ki proučuje način za izdajo monografije o slikarskem samorastniku. Njegovo življenjsko pot je raziskovala tudi Ivanka Mestnik.
Nekatere Jugove poslikave:
1942, poslikave v Gombišču pri Godnjavci
1942, Plešivica nad Šmihelom pri Žužemberku – prenova gotske cerkvice sv.
Katarine, ki so jo Italijani dva meseca po njegovi smrti 1943. leta zažgali.
1941, Podboršt pri Šentvidu – poslikava pri Pangercu
1940, Dolenja Selca – poslikava pri Kozjeških1926, Muljava – poslikava Jurčičeve
sobe v gostilni Pri Obrščaku; narisal je podobo Desetega brata in zanimivejše
osebe iz prvega slovenskega romana
1939, Grintovec – obnova fresk v kapelici pri Martinkovih
1938, Šmihel pri Žužemberku – poslikava gasilskega doma
1937–1939, Mali Lipovec – poslikava Kužnikove kapelice
1935, Veliki Gaber – poslikava v Jerajevi gostilni ter na zunanjščini gostilne
1934, Trebež pri Muljavi – poslikava Boštetove domačije
1934, Kitni Vrh – poslikave: pri Žgančkovih, pri Kolarjevih, pri Urbanovih
(in v presledkih do 1936)
1934, Ajdovec – poslikava v kapelici
1933, Drašča vas – poslikava vaške kapelice
1932, Sela pri Šumberku – sončna ura v cerkvi sv. Janeza Krstnika
1932, Veliki Gaber – poslikavi pri Sumraki in pri Hladetu
1930, Sušice pri Muljavi – slika sv. Florijana pri Koširjevih
1929, Volčja Jama – slika sv. Florijana na domačiji Pri Martini
1929, Valična vas – poslikava kužnega znamenja
1927, Šentjur pri Velikem Gabru – poslikava kužnega znamenja
1927, Ambrus – sončna ura na cerkvi sv. Florijana
1926, Pajčna pri Zagradcu na Dolenjskem – poslikava gostinske sobe
Literatura
Mestnik, I., Štepec, D. Življenje in delo ljudskega slikarja Antona Juga. Žužemberški grad: suhokrajinski zbornik ..., 2010, str. 147–155.
Mestnik, I. "Bogati imajo že na tem svetu nebesa, reveži pa ...". Rast, 1999, št. 2 (62), str. 170–174.
Imeli smo jih ...: Ljudski slikar Anton Jug (1878–1943). Solkanski časopis: 1001, 1998, št. 19, str. 4.
|