1.200 oseb Primorci.si Primorci.si
x
​



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.
Pogoji uporabe vsebin
GLAVINIĆ de Glamoč Sebastijan
Foto: Portret škofa Sebastijana Glavinića (Frančiškanski samostan Trsat)
Galerija slik

GLAVINIĆ de Glamoč, Sebastijan

škof
, 
dvorni kaplan
, 
zgodovinar
, 
pisec
, 
teolog
, 
nadduhovnik
, 
frančiškan
, 
redovnik

Rojen: 
pred 18. januarjem 1632, Pićan (Istra)
Umrl:  5. december 1697, Slovenske Konjice


Kraj delovanja: 
Dunaj (Avstrija)
, 
Slovenske Konjice
, 
Moskva (Rusija)
, 
Trsat (Reka)


Senjsko-modruški škof, pranečak pisca in zgodovinarja Franja Ivana Glavinića. Frančiškan, šolal se je 1646–50 v frančiškanskem samostanu na Trsatu. Študij filozofije in teologije je pohajal v Gradcu, Dunaju in Trnavi, duhovniško posvečenje 1660. Leta 1661 je v odpravi dunajskega dvora pri ruskem carju v Moskvi na mirovnem pogajanju med Rusijo in Poljsko. Po vrnitvi leta 1662 je spisal Poročilo o stanju v Moskovski državi s pismom cesarju Leopoldu I. (Relatio de rebus Moscoviticis cum epistola ad Leopoldum I. imp.), v katerem je opisal potovanje v Rusijo in tamkajšnje gospodarsko in versko stanje.

Na Dunaju se zadrži kot tolmač za ruski jezik, v letih 1664-77 je opravljal službo dvornega kaplana. Za zasluge mu je cesar Leopold I. dodelil nadžupnijo sv. Jurija v Slovenskih Konjicah, kjer je kot nadžupnik služboval več kot 20 let in naslov plemiča Glamoča. Za senjsko-modruškega škofa ga je imenoval cesar Leopold I. leta 1689, naslednje leto ga je potrdil Aleksander VIII., posvečen je bil leta 1691 na Dunaju. Ko sta bili Lika in Krbava osvobojeni od turške nadvlade sta bili priključeni senjsko-modruški škofiji leta 1690, kar je povzročilo spor z zagrebško škofijo. S pastoralnim delom v svoji škofiji je večkrat prihajal v nasprotje z zrinskimi in frankopanskimi komorniki, zaradi njihovega vpletanja na cerkvenem področju. Zaradi samovoljne drže ga je cesar okaral leta 1692 in je razmišljal o njegovi zamenjavi.

Na koncu življenja se je zaradi načetega zdravja zatekel v svojo nekdanjo župnijo v Slovenskih Konjicah, kjer je pokopan v cerkvi svetega Jurija. Njegov nagrobnik je vzidan poleg osrednjega oltarja v rožnovenski kapeli.Glavinić je tudi avtor opisa Like in Krbave (Kratak i sažet opis Like i Krbave, dviju županija Kraljevine Hrvatske – Brevis et compendiosa duorum Comitatuum Regni Craoatiae Licae et Corbavie descriptio).

 




Literatura
  
D. Farlati: Illyricum sacrum, 4, Venetiis 1769, 147–148.

J. Voh: Škof Sebastijan Glavinić. Voditelj v bogoslovnih vedah (Maribor), 2(1899) 2, str. 142–146.

J. Burić: Le diocesi di Segna e di Modrussa durante l’episcopato di Giovanni Antonio Benzoni. Roma 1968, str. 5, 20.

J. Richter: Boštjan Glavinić de Glamoč in njegov opis Rusije. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor), NV 6(1970) 1, str. 22–36.

S. Urban: Franjo i Sebastijan Glavinić svjedoče za Ivana Belostenca. Zbornik radova o Franji Glaviniću. Zagreb 1989, 349–357.

M. Bogović: Takozvani Glavinićev opis Like i Krbave iz 1696. godine. Croatica Christiana periodica, 15(1991) 27, str. 117–128.




 


Glej tudi

link   Sebastijan Glavinić (Catholic Hierarchy)
link   Cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah (TIC)


Prispeval/-a: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 13.3.2019, Peter Štoka, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh