Zapri
Foto: Iz knjige: Žebovec, M: Slovenski književniki. Karantanija,2009, str. 60.
Foto: Iz knjige: Žebovec, M: Slovenski književniki. Karantanija,2009, str. 60.
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
FATUR, Lea
,
,
Rojena:
14. november 1865,
Zagorje na Pivki
Umrla:
1. avgust 1943,
Ljubljana
Kraj delovanja:
,
,
Obiskovala je ljudsko šolo pri italijanskih benediktinkah na Reki. Njen oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Želela je postati učiteljica, vendar se je na željo staršev v Gorici izučila za šiviljo. Kasneje se je preselila v Ljubljano, kjer je gospodinjila bratoma in drugim študentom in od tega živela. Bila je željna znanja, zato se je izobraževala kar sama. Naučila se je tujih jezikov (nemščine, francoščine, italijanščine, latinščine …), zanimala jo je tudi zgodovina. Že od otroštva je veliko brala, tako domače kot tuje knjige. Imela je izrazit dar za pripovedovanje pravljic in pripovedk. Že pri šestnajstih letih je začela pisati svoje prve spise. Prvi , Črni vitez in hudi grof, je bil objavljen leta 1883 v Slovenskem gospodarju. Lea je pisala pravljice, zgodovinske romane, ljubezenske povesti, črtice, poučne spise in poezijo za otroke. V njenih delih se odraža domišljijski svet, prepojen z idealizmom in romantiko. Pogosto se je vračala k motivu ženske junakinje, ki deluje predvsem za višje cilje.
Svoja literarna dela je objavljala v Domu in svetu, Slovencu, Zori, Ženskem svetu, Domačem prijatelju, Orliču, Koledarju Mohorjeve družbe, Slovenskem koledarju, nemškem ljubljanskem dnevniku Laibacher Zeitung, Dobri gospodinji in Ilustravanom glasniku. Poznali so jo tudi čez lužo. Njena dela so bila ponatisnjena v ameriškem slovenskem časopisju: Nova domovina, Amerikanski Slovenec in Clevelandska Amerika. Nekaj njenih del je v času njenega življenja izšlo tudi v knjižni obliki.V zbirki Slovenske večernice Mohorjeve družbe je izšla Vislavina odpoved. Njena knjiga Zel in plevel, kjer se je podpisala s psevdonimom F. Magister je bila napačno pripisana Antonu Slivniku. Prav tako je bila njena ljudska pravljica Pšenica, najlepši svet (1974) napačno pripisana Kristini Brenkovi. Njeno najlepše delo, Pravljice in pripovedke, katero je napisala že leta 1910 po ljudskem izročilu domačega kraja, je izšlo v knjižni obliki v dveh knjigah šele leta 1941.
Lea Fatur je dočakala visoko starost. Umrla je v Ljubljani. Pokopana je na ljubljanskih Žalah.
Dela:V burji in strasti, 1905.
Za Adrijo, 1905.
Vilemir, 1906.
Biseri, 1908.
Komisarjeva hči,1910.
Iz naših dni, 1911.
Vislavina odpoved,1912.
Razne povesti,1912.
Zel in plevel,1926.
Dom dedov,1926.
Zarika in Sončika,1927.
Pravljice in pripovedke,1941.
Pšenica, najlepši cvet,1974.
Junakinja zvestobe, 1996.
Dom dedov, 2001.
Literatura
1.Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 4. Gorica, 1977, str. 348-349.
2. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 91.
3. Žebovec, M. Slovenski književniki: rojeni do leta 1899, dodatna knjiga. V Ljubljani: Založba Karantanija, 2009.