Zapri
Foto: Avtor neznan. Fotografija objavljena na spletni strani http://www.audio-kontakt.com/forum/viewtopic.php?p=37940
Foto: Avtor neznan. Fotografija objavljena na spletni strani http://www.audio-kontakt.com/forum/viewtopic.php?p=37940
Foto: Ivan Volarič Feo na naslovnici Tribune 19/1971
Foto: Prizor iz filma Desperado tonic
Foto: Ivan Volarič Feo s skupino Salamandra Salamandra. Foto: Katarina Juvančič
Foto: Fotografija objavljena na spletni strani http://www.primorske.si/Kultura/Umrl-vsestranski-umetnik-Ivan-Volaric-Feo.aspx. Foto: Andraž Gombač
Foto: Portret Ivana Volariča Fea je del stalne zbirke Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Avtor: Jože Slak - Đoko
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
VOLARIČ, Ivan (Feo)
,
Rojen:
4. september 1948,
Sužid
Umrl:
9. avgust 2010,
Ljubljana (pokopan v Kobaridu)
Kraj delovanja:
,
Rodil se je v kmečki družini kot najmlajši otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Kobaridu, kjer je bil kot pionir leta 1961 izbran za obisk pri Josipu Brozu - Titu na dan mladosti, 25. maja. Po končani osnovi šoli je odšel na gimnazijo v Novo Gorico in pričel z literarnim ustvarjanjem. S Pavletom Zgago je oblikoval šolsko glasilo “Poglej popotnik skozi današnji vek - kaj - človek - dela sam s sabo”. Po gimnaziji se je najprej vpisal na študij arheologije, kasneje pa še na študij primerjalne književnosti, vendar je oba študija opustil. V Ljubljani je nadaljeval s pisanjem poezije in se družil s pesnikoma Matjažem Hanžkom in Blažem Ogorevcem. Bil je aktiven v skupinah OHO in WESTEAST. Prvi javni nastop je imel leta 1971, ko je skupaj s Francijem in Ifigenijo Zagoričnik, Brankom B. Novakom in Milanom Osrajnikom nastopil na literarnem večeru v študentski menzi. V letih 1971-1974 je urednikoval in objavljal v študentskem glasilu Tribuna in v reviji Problemi. Bil je kulturni urednik v Mladini in stalni sodelavec Radia Študent. V tem času je živel v hipijevski komuni G7 v Tacnu. Pri skupini Buldožer je sodeloval s pisanjem besedil, bil pa je tudi soavtor naslovnice prve plošče, ki je izšla leta 1975. Med služenjem vojske v Čačku (1975-1976) je sourejal Disov Glasnik, sodeloval pri novosadski reviji Polja, v somborski reviji Dometi ter splitskih Vidikih. Po vrnitvi iz Čačka se je preživljal z različnimi deli - bil je zavarovalniški agent, učitelj plavanja, poštar, vzgojitelj, zidar, krovec, pastir, pletilec košar, prodajalec srečk, kuhar, sadjar,... Leta 1977 je začel sodelovati z Markom Brecljem, potem ko je le-ta prekinil sodelovanje z Buldožerji. Ustanovila sta duo Zlati zubi in veliko nastopala po Jugoslaviji. Sodeloval je tudi z glasbeniki iz skupine Marjanov čudni zajec, The Schmidt’s, s katerimi je posnel CD “XI. Korpus Delicti”, s klaviaturistom Jožetom Zupanom in skupino Salamandra Salamandra. Ivan Volarič Feo je pripadal neoavantgardni skupini pesnikov. Svoj pesniški prvenec Desperado Tonic Water je izdal leta 1974, kasneje pa še šest pesniških zbirk (Oj božime tele dolince, Četverovprega za njene sanje, Despotov Volarič, Met kopja, Kratkice, Žalostna sova) in zbirko kratke proze Antofagasta. Konkretno poezijo je objavljal v revijah, zbornikih, organiziral je vrsto razstav. Volaričeve pesmi izražajo njegov oster, duhovit in neprizanesljiv značaj ter razkrivajo pesnikov pretanjen posluh za jezik in njegovo strukturo. Bil je mojster besedne igre. Z večjimi ali manjšimi filmskimi vlogami je Volarič sodeloval v 16 projektih, nazadnje v Cvitkovičevem filmu “Kruh in mleko”. O njem je Franci Slak posnel tudi dokumentarni film “Najlepša jutra so zjutraj”.
1975 Desperado Tonic Water
1986 Oj božime tele dolince
1990 Četverovprega za njene sanje
1992 Despotov - Volarič
1998 Antofagasti (zbirka kratke proze)
1999 Met kopja
2000 Kratkice (feiku & haiku)
2005 Never Green Enough
2006 Žalostna sova
2008 T’guwrs od t’grš: déjamais vu
Literatura
P. Kolšek: Samo ena je ljubezen, Delo, št ???( 2010), str. 15
P. Pavletič: Umetniško delo Ivana Volariča - Fea, diplomsko delo, Tolmin 2003
P. Pavletič: Samo ena je Jugoslavija..., T’guwrš od t’grš, Ljubljana 2008
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 17, Gorica 1991
D. Teodorović: Ponoči so krave najlepše, Epicenter, št. 9 (2008), str. 24-26